Ste pripravljeni na »big data«?

Na letošnjem Statističnem dnevu bodo o potencialu masivnih podatkov razpravljali priznani tuji in domači strokovnjaki.

10. november 2015 na Brdu pri Kranju

Udeležba je brezplačna.

Več tu.

Malo in veliko podatkovje

Pojem malo podatkovje (little data) se uporablja za opis podatkov, ki jih o posamezniku zbirajo razni senzorji v okolici, na telesu ali v njegovem pametnem telefonu. Ključno za to označbo je, da se podatki navezujejo na enega samega konkretnega človeka. To so lahko na primer lokacijski podatki s telefona ali navigacijske naprave za več let nazaj, podatki senzorja srčnega utripa, ki ga uporabljamo med tekom, ali pa zgolj informacije, kdaj smo vstali in kdaj gremo spat, kar lahko naš telefon tudi dokaj učinkovito in vestno beleži. Seveda je takšnih informacij vsako leto več, saj količina najrazličnejših senzorjev, ki jih vsakodnevno uporabimo, hitro raste.

Pojem malo podatkovje se od pojma veliko podatkovje (big data) razlikuje po tem, da se prvi nanaša na konkretnega posameznika, medtem ko drugi označuje podatke, ki so zbrani na osnovi opazovanja velike množice ljudi. Obema pa je skupna želja, da bi na osnovi velike količine meritev prišli do informacij o delovanju ljudi, ki niso očitne in se jih praviloma sploh ne zavedamo.

Razliko med velikim in malim podatkovjem lahko opredelimo tudi preko tega, kaj želimo z njimi doseči. Malo podatkovje služi predvsem posameznikom pri doseganju osebnih ciljev, medtem ko veliko podatkovje omogoča velikim organizacijam v obliki korporacij in držav, da uresničujejo svoje specifično poslanstvo, ki ni nujno v soglasju z interesi posameznikov.

Več o tej temi:
Industrija sreče - Kvarkadabra
Industrija sreče: Kmalu bomo vedeli, kako človeka narediti srečnega | Dnevnik

Sérvulo & Associados - Sociedade de Advogados, RL proti Portugalski

Evropsko sodišče za človekove pravice je v začetku septembra sprejelo zanimivo odločitev Sérvulo & Associados - Sociedade de Advogados, RL proti Portugalski. Pritožnika je predstavljala odvetniška pisarna in v njej zaposleni odvetniki. Na Portugalskem je bila namreč sprožena kazenska preiskava zaradi suma korupcije in pranja denarja v zvezi s portugalskim nakupom dveh podmornic od Nemčije zoper sedem portugalskih in nemških državljanov, vključno zoper odvetnika, ki je delal v imenu pritožnika. Izdana je bila sodna odredba za preiskavo prostorov omenjene odvetniške pisarne in za zaseg relevantnih predmetov. Preiskovalni sodnik je odobril tudi zaseg elektronskih podatkov na podlagi 35 ključnih besed, kot sta na primer finančni prispevek, financiranje. Že pred izvedbo hišne preiskave se je pritožnik pritožil, da so izbrane ključne besede preveč splošne, da jih pisarna pogosto uporablja in bi zato njihova uporaba vodila k nesorazmernemu zasegu dokumentov, ki so nerelevantni za preiskavo in pokriti s poklicno skrivnostjo. Preiskovalni sodnik je odobril pritožbi in odredil zapečatenje zaseženih predmetov. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo, preiskovalni sodnik je zaukazal uničenje 850 dokumentov z osebni podatki ali poklicno skrivnostjo, preiskava pa je bila ustavljena.

Sodišče je pritožbo obravnavalo z vidika osmega člena konvencije in ugotovilo, da portugalski Zakon o kazenskem postopku ter Statut odvetniške zbornice zagotavljata postopkovne varovalke glede hišne preiskave in zasega predmetov v odvetniških pisarnah in da so bile vse te varovalke spoštovane v konkretnem primeru. Vsi pritožniki so bili prisotni med hišno preiskavo, vključno s predstavnikom Odvetniške zbornice. Preiskovalni sodnik je tudi nadzoroval dejanja ter tako deloval v vlogi sodnika garanta pred, med in po dejanju. Predvsem pa je Evropsko sodišče za človekove pravice izpostavilo garantno vlogo sodišč v tem primeru. Preiskovalni sodnik je tisti, ki je odločil, kateri dokument je relevanten za preiskavo in kateri ne, in je posledično zahteval uničenje 850 dokumentov, ki so bili zaščiteni kot osebni podatki, poklicna skrivnost ali pa so bili očitno nerelevantni za primer. Evropsko sodišče je še odločilo, da država ni dolžna vračati kopij podatkov, le originale, kar pa je že storila. Na podlagi spoštovanja v zakonu predpisanih varovalk, ki so tudi v konkretnem primeru preprečile zlorabe in arbitrarnost, je zato ugotovilo, da poseg v zasebnost iz osmega člena konvencije ni bil nesorazmeren in da osmi člen posledično ni bil kršen.

Odločitev je relevantna tudi za slovensko ureditev, saj je trenutno pred Ustavnim sodiščem odprta presoja ustavnosti in odločanje o ustavni pritožbo zaradi izvedenih hišnih preiskav in preiskav elektronskih naprav pri odvetnikih, a za razliko od portugalske ureditve trenutna slovenska ureditev in praksa dajeta manj poudarka sodni kontroli dejanj.